Polovica ljudi v Evropi ima v urinu glifosat

Polovica ljudi v Evropi ima v urinu glifosat, osem kruhov od desetih pregledanih so vsebovali sledove tega herbicida!  Vir: Bioland, julij 2013

Kdo se ne strinja?

Vir: Na FB Thomasa Greyeyes-a

Raznovrstnost ...

Raznovrstna barvitost zelenjave - bogastvo, ki ga v supermarketih ponavadi ne najdemo. No, tudi na vrtovih in njivah redkokje. Mi se trudimo v to smer, vsega pa še nismo poskusili ..  :))

Vir slike: https://www.facebook.com/veganbill

Česen in bob že vzunaj

Mladi česen že odganja.

Bob, ki je bil posejan pred novim letom.

Himalajska državica Butan bo kmetovala le ekološko!

Vir: James L. Stanfield/National Geographic/Getty Images

To nadvse razveseljivo  novico si lahko preberete tukaj ali na našem facebooku.

Povabilo na Facebook

Da bomo lažje komunicirali in da boste dobili boljši vpogled kaj se dogaja na naših njivah in kaj  se zanimivega pripeti v "zakulisju" naših zabojčkov, smo skreirali novo Facebook-ovo stran Brevkine svežine.

Vabljeni, da nam poveste kaj želite, da posadimo na naše njive, kakšno je vaše mnenje o ekološki hrani, ji zaupate, že imate svoj vrt? In seveda - kdaj najbolj potrebujete svojega kmeta? :--))

 Obljubljamo, da se bomo trudili, da bomo čim več objavljali...
 www.facebook.com/BrevkinaSvezina

Paradižniki posejani 18.1., na dan za plod.

Mnogo je razlogov, da smo zaljubljeni v eko!

Vir: Food inc.

Vir: Soil Association

Vir: BioFach

Danska: 60% ekološke hrane v javnih kuhinjah

Leto pričenjamo z razveseljivo novico, a žal ta prihaja  iz Danske .... 

Vir:  Organic Denmark

Prirejeno :  www.aromaterapija.si

Danci so naravnost navdušeni, saj je dansko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo sprejelo sklep, da morajo javne kuhinje v svoje menije vključiti 60% ekološko  pridelane hrane. Ambiciozen načrt je tudi že vračunan v nov proračun.

Danske javne kuhinje dnevno postrežejo 500.000 obrokov, sem spadajo kuhinje bolnišnic, šol, domov za ostarele in drugih javnih inštitucij. Sedaj je dansko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo odredilo, da morajo te kuhinje vključiti v svoje menije kar 60% ekološko pridelane hrane. Da pa ne bo ostalo le pri besedah, so v ta namen v novem proračunu rezervirali kar 10 milijonov evrov za financiranje te odredbe.

Danski politiki so namreč spoznali, da ima prehranjevanje z zdravo prehrano velike prednosti za celotno družbo in tudi za okolje. Sčasoma se bo spremenila celotna prehranska veriga od same pridelave do predelave in distribucije. Sledilo bo preoblikovanje tradicionalnih kmetij v ekološke in reorganizacija samih kuhinj in delovnih procesov v njih. Načrtujejo namreč zniževanje stroškov, saj ne bo več toliko odpadkov, kupovali bodo sezonsko pridelano hrano, ki je že sama po sebi cenejša, na menijih pa bo več zelenjave in manj mesa.

Povabilo

»Vas zanima, kako je ekološko pridelana hrana kontrolirana  po strogih standardih za ekološko pridelavo?«

»Morda še vedno ne zaupate v pristnost ekoloških živil?«

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije ― Zveza Biodar

vas vabi, da se pridružite akciji programa Bio užitek

 »Dan s kontrolorjem za ekološko kmetijstvo«

v soboto, 30.7. 2011 ob 17.00                          

na Ekološki turistični kmetiji »Pri Plajerju«,
Stanka Pretnar, Trenta 16a, 5232 Soča
***

Pri posameznih  potrošnikih  še vedno zasledimo določeno  nezaupanje  v ekološko pridelano in predelano hrano. Veliko ljudi ne ve, kaj dejansko stoji za besedilom veljavnega certifikata in šifro kontrolne organizacije za ekološko kmetijstvo. 
*

S tem namenom vas vabimo, da se nam pridružite in pridobite vpogled v postopek vsakoletne obvezne ekološke kontrole, ki poteka nenapovedano na vseh ekoloških kmetijah, prav tako pa tudi v predelovalnih obratih, kjer predelujejo ekološke pridelke in hrano. S kontrolorjem vas bomo popeljali od hleva do njive, od predelave do končnega izdelka s poudarkom na vrtninah in rastilnski pridelavi ter poskusili ekološke dobrote, ki nastajajo na ekološki turistični kmetiji Pri Plajerju in drugih ekoloških kmetijah. 
*

Vabljeni tudi na bogato degustacijo ekološke hrane naših kmetov.
Pridite na skupno in poučno druženje.

Obisk švicarskega inštituta

Inštitut za trajnostni razvoj je prejšnji teden  gostil ugleden švicarski Inštitut FIBL, ki se že več kot 30 let ukvarja z raziskavami ekološkega kmetijstva in je (zanimivo!) v zasebni lasti. Njihov terenski svetovalec si je ogledal tudi našo kmetijo, kjer ga je Peter seznanil s stanjem ekološkega kmetijstva pri nas,  poskušali smo poiskati vzroke, zakaj nas ni več, predvsem pa smo si želeli praktične nasvete na konkretne pridelovalne probleme. 

Pokazalo se je, da Švicarji nimajo takšnih problemov s strunami kot jih imamo pri nas ( v njihovi izdani vsakoletni publikaciji  jih sploh ne omenjajo),  prav tako se ne ubadajo tako zelo s čebulno in korenčkovo muho, predvsem pa na veliko  uporabljajo spinosad (metabolni produkt naravne bakterije Saccharopolyspora spinosa). Mi ga ne, ker je enostavno predrag, sicer pa zelo učinkovito naravno sredstvo za vse vrste žuželk, ki jih ne maramo na rastlinah (zavrtačev, vešč, sovk, moljev, nekaterih hroščkov, resarjev, grizlic). Pri brstičnem ohrovtom nam je bil podani namig, da naj zamenjamo sorto, zanimiva pa je tudi uporaba mrež proti kapusovem belinu.

Švicarji trenutno delajo  zanimive poskuse s pasovi cvetličnih rastlin (plavica in druge rastline) z namenom privabljanja koristnih žuželk. Na rezultate bomo morali še malo počakati, med tem pa si bomo pridobivali nove izkušnje z gojenjem ekološke zelenjave. Vsekakor pa je naša želja, da bi z njimi  sodelovali tudi v prihodnje.

Biofach 2011 - Nurnberg, Nemčija

Nekaj utrinkov iz največjega ekološkega sejma na svetu, kjer vidite narode iz vseh celin, pridelke najrazličnejših okusov in se najeste kulinaričnih dobrot-eden redkih kmetijskih sejmov, koder za cel dan ne potrebujete malice :) .

Posledice poceni zelenjave na trgovskih policah ali zakaj je lahko tako (pre)poceni?

Medtem, ko gledam katera zelišča bi že lahko posejala v lončke, se raje ozrem na Guardianov video o novodobnih sužnjih v neposredni bližini turistične destinacije ...

P.s.: Jutri je tudi že dan, ko bomo na primorskem sadili zgoden krompir. Ker se pričakujejo tudi nizke temperature, brez pokrivanja ne bo šlo .

Prve sadike letošnjega leta

Vse se pričenja s semenom ....

Pričeti je potrebno dovolj zgodaj, da te čas ne dohiti....In letos smo pričeli res zelo zgodaj. Do sedaj  poleg česna in čebule, ki ju ponavadi posejemo tik pred prvim resnim mrazom, rastejo že prve rastlinice rdeče kolerabice, solate in različne kapusnice. Danes je tudi po koledarju Marie Thun dan za plod in smo tako posejali že prve paradižnike, bele in vijolične jajčevce, oranžno papriko, sladke in pekoče feferone. Tudi zgodnji krompir  se uspešno nakaljuje.. .

Za nas se je sezona že pričela ... 

Rdeča kolerabica

Kaj se dogaja na njivah?

Kljub temu, da bo zunaj še zima, smo včeraj na naši novi lokaciji v Šmarju pri Ajdovščini že posadili nekaj boba. Na razgradljivi škrobnati foliji  že odganja mladi česen. V Ljubljani pa Peter ravnokar izkopava korenček in pastinak.  

Odprto pismo g. Bohancu

Ni šlo da ne bi komentirali na današnji prispevek v Sobotni prilogi... 

Eko kmetijstvo - Do okolja prijazno in ekonomsko uspešno

Odziv na članek v Sobotni prilogi, 27.11.100 od Boruta Bohanca (str. 16,17)

Z velikim zanimanjem sem prebrala celoten prispevek, ki ga je moj nekdanji profesor iz Biotehniške fakultete objavil v Sobotni prilogi, dne 27.11.2010.  Vidi se, da je gospod Bohanec dober poznavalec tako imenovanega globalnega kmetijstva velikih razsežnostih, zaveda se okoljskih problemov, ki ga je povzročilo konvencionalno kmetijstvo moderne dobe, zaveda se posledic  izdatnega  podpiranja živinorejske panoge v skupni kmetijski politiki  in pozna tudi "črne madeže"  nadzorovanega ekološkega  pridelovanja hrane. Sam vidi prihodnost kmetijstva v množični uporabi in pridelavi gensko spremenjenih rastlin in živali in dodaja, da so tisti, ki izražamo zadržek do GSO-jev (tudi  v encimih, mlečnokislinskih bakterij, kvasovk,..) dezinformirani ali celo premalo poučeni in neuki. Ko berem izsledke ameriške inštitucije Rodale Institute, ki deluje s svojimi poskusi v ekološkem kmetovanju že od leta 1947, ugotavljajo v  30-letnih poskusih, da so doseženi donosi  v konvencionalnem in ekološkem kmetovanju skoraj identični, razliki pa  so se pokazale v živosti  ali biotski aktivnosti tal in v odpornosti rastlin na sušo. Seveda sta oba kazalca pokazala v prid ekološkem kmetijstvu. Dodajajo, da je  mogoče, da se tudi tako imenovani "poškodovani sistemi" modernega kmetijstva obnašajo trajnostno, vendar le v kratkem opazovanem obdobju, kasneje pa se pojavilo problemi z kontaminirano vodo, erozijo prsti, prav tako pa je možno opaziti množične razdiralne odnose v ruralnem okolju. Rešitev v množičnem sejanju gensko spremenjenih rastlin ta inštitucija ne vidi, prej opozarja na nevarnosti s katerimi se bomo soočili v prihodnosti. Opozarjajo na nevarnosti poceni hrane, ki v resnici ni niti najmanj poceni, z uporabo GS tehnologije ali brez nje. In če povzamem že razvpitega angleškega znanstvenika dr. Pusztaija, ki je preverjal varnost gensko spremenjenih komponent v hrani; njegovi poskusi so pokazali, da so živali krmljene z gensko spremenjeno hrano imele vidne posledice: retardacija tkiv, težave pri notranjih organih, saj so celice hitreje raste, težave pri razvoju možganskega tkiva,... Neka druga študija je pokazala, da imajo čebele, ki so nabirale med na gensko spremenjeni ogrščici spremenjeno črevesno floro. Število takšnih poskusov je ogromno in ni jih moč kar takoj zavreči, zato menim, da moramo biti ne glede na trenutne krizne razmere skrajno zadržani in naj se gensko raziskovanje izvaja le v laboratorijih.

Martina Gajšek -

univ. dipl. ing. agr.

Partnersko kmetijstvo v medijih - Sobotna priloga Dela

Foto: Tina g

Reportažo z naše kmetije partnerskega kmetovanja si lahko  preberete tudi v digitalni obliki   tukaj.

Utrinki preteklih mesecev ...

Foto: Darko P.

Buče takšne in drugačne s kmetije Avšič

 

Gigily

Delica

Sucrine de Berry

Musquuee de Provence

Uporaba buč: za juhe, pireje, pečenje na žaru, pripravo narastkov, zelenjavnih jedi, marmelade, kompote, pite, za sladke jedi, sladoled in presne v solatah

Kakšno od teh boste deležni drugo leto, v naslednjem  zabojčku pa  poleg znanih Hokkaidk in maslenk vas čaka še eno bučno presenečenj: Lounga de Nice.

Kaj nekaj tu cvete?

Foto: Darko P.


Foto: Darko P.

Foto: Darko P.



Foto: Tina g

Razlogi za obnovo lokalnega & eko prehranjevanja