Partnersko kmetijsko ali Community Supported Agriculture (CSA) kot nova oblika socialnega-ekonomskega modela se je v svetu razvijal že najmanj 30-let, v Sloveniji pa takšna oblika povezovanja med potrošniki in kmeti ni poznana. Ne gre le za pridelovanje okusne, domače in jasno ekološke hrane, temveč tudi za svojevrstno distribuiranje živil, ki je v primerjavi z zapleteno, moderno prehransko verigo, nadvse učinkovita in enostavna. Pri partnerskem kmetijstvu imajo koristi obe strani – kmet in potrošnik, ki sicer zavzemata diametralno pozicijo nasprotujočih interesov. Kmet namreč želi dobiti za svoje delo čim višje plačilo, potrošnik pa bi rad do kakovostne hrane prišel čim ceneje. Pri partnerskem kmetijstvu svoje želje združita v obojestransko zadovoljstvo in dobimo nadvse preprost sistem prehranske varnosti na lokalnem nivoju.
CSA-ji krepijo lokalno ekonomijo, prispevajo pozitiven okoljski odtis z občutno uporabljenih manj embalaž, povezujejo in krepijo stike z primestnimi in mestnimi skupnostmi s podeželjem in vračajo tradicionalno kulturo v pridelovanje hrane. Seveda v praksi ni vse tako preprosto in navadno preteče kar precej komunikacije med kmetom in njegovimi odjemalci, da se podrobneje spoznata in ugotovita kaj želita. Tako imajo meščani neposreden vpliv na to, kaj bodo jedli, kmet pa dobi takojšen odziv na svoje delo in se mu lahko hitro in učinkovito prilagaja.
Partnersko kmetovanje sodeluje pri ohranjanju biotske pestrosti, se bojuje proti onesnaževanju, nevarnosti industrijskega kmetovanja in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo. Zaradi neposrednega stičišča med kmetov in potrošnikom in ekološke pridelave odlično skrbi za dobro počutje našega edinega planeta ZEMLJA. Pri partnerskem kmetovanju imajo prednosti reciklaža, skrb za rodovitnost tal, obnovljivi viri energije ter pestrost sort ali pasem. Partnersko kmetovanje ponuja tudi vez med mestom in podeželjem in tak skrbi za uravnoteženo družbo.
DEVET OSNOVNIH NAČEL PARTNERSKEGA KMETOVANJA
· Načelo RAZNOLIKOSTI – kmet odbira raznolike rastline ali živali, a te v manjšem obsegu.
V partnerskem kmetijstvo je kmetu ponovno omogočena svoboda do izbora pestrih pasem in avtohtonih sort, saj ni omejen s standardizacijo hrane s črtnimi kodi kot je to praksa veletrgovin. Tako lahko potrošnik v sezonski tedenski zelenjavni košarici pričakuje tudi manj znane vrtnine: od pastinaka do črnega korena, sladkega korena in sladkega krompirja do azijske listnate zelenjave in podobno. Kmet lahko ponovno seje več avtohtonih sort, saj hektarski donos ni več edino merilo za izbor sort, ki mu omogoča preživetje. S tem načelom podpiramo tudi majhne sisteme, ki energijo polno izkoristijo, saj so veliki sistemi energetsko požrešni.
· Načelo CELOVITOSTI – vse kar kmet proizvede, razdeli med potrošnike
Čudno se zdi in težko za verjeti, a pri zalaganju živil v supermarkete to načelo največkrat ne velja. Zgodi se, da na njivah včasih ostane več kot polovica pridelka. Vzroki so različni: prenizka odkupna cena, nezainteresirano tržišče za posamezno zelenjavo ali prenasičenost trga za določen proizvod. Pri partnerskem kmetijstvo se to nikoli ne zgodi in se presežki enakomerno porazdelijo med člane, ki so v sistemu partnerskega kmetovanja. S tem načelom pokažemo tudi spoštovanje do vsega živega.· Načelo ENAKOSTI - vsak dobi enak delež
Pri partnerskem kmetijstvu dobi vsak enak delež pridelanega. Včasih se lahko pridelek tehta, največkrat pa se štejejo kosi. Tako so vsi zadovoljni in nobeden se ne počuti opeharjenega. Dogaja se, da nekdo nekaj ne mara ali da nečesa potrebuje manj kot mu sicer pripada – v tem primeru se potrošniki med seboj dogovorijo in razdelijo deleže po trenutnih potrebah. Nekateri CSA-ji imajo v ta namen pripravljeno posebno košaro, v katero odlagajo njim neljube pridelke in jih zamenjajo za kaj drugega. Na primer, nekdo ne mara kolerabe, drugi pa sladke koruze in si tako potrošnika med seboj izmenjata vrtnini.· Načelo STABILNOSTI - cena košarice je v naprej dogovorjena in se skozi rastno sezono ne spreminja
Cena tedenskih košaric je pri partnerskem kmetijstvu postavljena v naprej in ostaja skozi vso rastno sezono nespremenjena. Tako je kmetu kot proizvajalcu zagotovljeno, da pokrije svoje proizvodne stroške in da ima reden ter dostojen dohodek. Potrošniku pa je zaradi sistema brez posrednikov zagotovljena ugodnejša in dostopnejša cena in sta tako obe stranki v sistemu partnerskega kmetijstva zadovoljni. Edini pogoj, ki se morata oba zavezati – tako kmet kot tudi potrošnik – je da, oba ostaja skupaj skozi vso rastno sezono, tako ob lepih kot tudi manj ugodnih razmerah. Temu pravimo delitev odgovornosti.· Načelo ENOSTAVNOSTI – poenostavljena distribucija brez označevanja
Pri partnerskem kmetijstvu ni zapletene distribucije, temveč se potrošniška skupina dogovori s kmetom za skupno zbirno mesto. Prav tako skorajda ni pakiranja, lepljenja deklaracij in podobnih nalepk, saj potrošnik pozna svojega kmeta in preko njega neposredno spoznava njegove pridelke.· Načelo ETIKE – Fair trade tudi doma, ne le v tretjem svetu
V sistemu le dveh, kmet in kupec, ni verige prodajalcev, zato dobita oba pošteno ceno, ki zagotavlja dostojno življenje in visoko kvalitetno hrano.· Načelo EKOLOŠKEGA ZAVEDANJA – kmetovanje po smernicah za ekološko kmetovanje
Partnersko kmetovanje je sinonim za ekološko kmetovanje, a ni nujno da so vsi kmetje, ki so vključeni v sistem partnerskega kmetovanja tudi pod strogim nadzorom certifikacijske hiše za ekološko kmetijstvo. Ker mnogi kmetje v certifikacijskem postopku vidijo nepotrebno birokracijo in potrato časa za urejanje potrebnih papirjev in dokumentacij, se rajši ustno zavežejo, da bodo delali v skladu z minimalnimi standardi za ekološko kmetovanje. Nekateri gredo še dlje in delujejo tudi po biodinamičnih metodah kmetovanja.Gre za visok niso zavedanja brez potrebe po “zunanjih” prepovedih. Izkušnje francoskih potrošnikov, ki so že nekaj let vključeni v njihov sistem partnerskega kmetovanja, znanega pod imenom A.M.A.P., pravijo, da je večini potrošnikov certifikat obrobnega pomena in da rajši gradijo svoj odnos preko zaupanja in lojalnost.
· Načelo ZAUPANJA – jaz kmetu, kmet meni!
Partnersko kmetijstvo je brez zaupanja mrtvo in neaktivno. Zaupanje se kaže v različnih oblika – v resnosti kmeta, da po svojih lastnih zmožnosti da vse od sebe za kakovosten pridelek, da se izobražuje in je odprt za nove inovativne ideje, potrošnik pa da poskuša razumeti kmeta ob neljubih dogodkih, da vztraja v razmerju z njim tudi, ko zadeve ne tečejo po planu. Lojalnost je po navadi tudi poplačana – tako ali drugače.· Načelo LJUBEZNI – to kar delaš, delaj z ljubeznijo!
Kmetje v partnerskem kmetijstvu kmetujejo z ljubeznijo in s spoštovanjem do vsega živega. To jim prinaša želene sadove.Kakšne koristi imam od partnerskega kmetijstva?
Francoski kot tudi ameriški potrošniki in britanski, ki so na primer že bili vključeni v njihov sistem CSA-ja, poročajo same dobre reči takšnega sodelovanja. Eno izmed njihovih izpovedi si lahko ogledate tudi tukaj.Kot potencialni posvojitelji kmeta si lahko obetate naslednje koristi:
- Tedensko boste preskrbljeni z resnično svežo zelenjavo, sadjem, mlečnimi pridelki, medom in mesom; odvisno od tega, kaj želite in katerega kmeta želite posvojiti.
- Natančno boste seznanjeni o tem, kdo vam prideluje hrano in na kakšen način. Vedeli boste od kod prihaja vaša hrana na krožnik. S prstom boste znali pokazati, kje je zrasel ta in ta paradižnik, kje korenčki, katera žival vas je nahranila,…
- Imeli boste vpliv na sam potek pridelovanja . S pridelovalcem se lahko vedno pogovorite, česa si želite in česa ne marate. Večinoma vam bodo ustregli… Hipermarketi nimajo takega posluha, saj svojih pridelovalcev sploh ne poznajo.
- Večkrat se zgodi, in to je ponavadi v sezonskem času, da za plačano ceno dobite več kot je ocenjena tržna vrednost blaga. Zaradi radodarnosti narave in obilja kmet pridela več kot je načrtoval in te viške radodarno razdeli med vami. Tako smo spet vsi zadovoljni – kmet, ker mu dobro gre in potrošnik, ker dobi več za enako ceno.
Vzajemnost se pokaže tudi v izrednih dogodkih kot so toča ali poplave, ki uničijo del pridelka. Posledično kupec sicer res ni deležen pridelka, kljub plačilu, a s tem se pokaže, da ni pomembna samo hrana kot taka, ampak tudi socialni vidik. Izkušnje drugih CSA tudi v takih neljubih dogodkih poročajo o pozitivnem odzivu potrošnikov in so nemalokrat pripravljeni odzvati s prostovoljnim delom
