7. feb. 2013

Zakaj ne kar h kmetu vsak teden?

Partnersko kmetijstvo kot odziv na sodobno prehransko verigo

Piše: Tina g 

V Sloveniji je že kar nekaj kmetij, ki so sistemsko izločile preprodajalce, saj ima neposredna prodaja veliko prednosti. Naredile se korak dlje od prodaje na tržnici ali na domu in se odločile, da bodo formirale svojo skupino odjemalcev in jih tedensko zalagale s svojimi pridelki in izdelki, ki so največkrat tudi certificirani ekološki. Takšen sistem jim omogoča socialno varnost, kmetu ni potrebno skrbeti, da pridelanega ne bi zmogel prodati, kljub neposredni prodaji in stalni komunikaciji s svojimi člani ima dovolj časa, da se posvetu svoji osnovni dejavnosti – to je pridelovanje visokokakovostnih živil ob upoštevanju visokih standardov biotske pestrosti.  

Kaj pridobi potrošnik?    

 Ko se potrošnik prvič vključi v kakšen tak sistem, največkrat ne ve kaj pričakovati, zato je najbolje, da se prepusti in na lastni koži poskusi, če mu sistem odgovarja. Vsekakor pa je glavni cilj povezovanja potrošnikov s kmeti ta, da sta na koncu oba zadovoljna. Glavni motiv potrošnika k pridružitvi je tedenska preskrbljenost z resnično svežimi pridelki (največkrat gre za zelenjavo, sadje, pa tudi jajca, med, mlečni izdelki, pekovski izdelki, mesni...). Listnata zelenjava je dejansko pobrana le nekaj ur preden doseže svojega kupca, kupec si lahko pogleda njive, na kateri so zrasli njegovi pridelki, povpraša kmeta stvari, ki se prodajalcu v trgovinah niti sanjajo ne. Od kmeta se tudi pričakuje, da bo za svoje člane - potrošnike – zasadil ne le nekaj vrst zelenjave, temveč najmanj 30, 40 ali več. 

*

Drugi najpogostejši motiv k pridružitvi je občutek pripadnosti. Potrošniki dejansko posvojijo kmeta in njegove njive, sadovnjake, pašnike, ta pa jim vrača s svojimi pridelki in jamči, da bo dal vse, kar je v njegovi moči, da bodo pridelki/izdelki najvišje kakovosti.  A ker vedno to ni mogoče (saj je naravni svet živa in vedno se spreminjajoča stvar) je nujno, da jih obvešča, kaj se pri njem dogaja, saj je razumljivo, da današnji stil življenja ne dopušča potrošnikom, da bi ga večkrat obiskovali in si ogledovali na primer kako težka je že njegova solata, ki se bo čez 14 dni znašla v zabojčku. Tehnologija interneta je kot nalašč za to, da potrošnik na hitro dobri vpogled najnovejše novice  z dogajanjem živil, ki so se znašla v zabojčku. Česar pa kmet ni napisal oz. objavil na njegovi strani, pa ga hitro po elektronski pošti ali telefonu povpraša osebno. Tako dobi ekspresen odgovor od pridelovalca samega.

*

Pri takšnih sistemih pa ne smemo pozabiti na občutno zmanjšan okoljski odtis. Ekološko kmetovanje (kar je sinonim za partnersko kmetovanje) že samo po sebi zmanjša obremenitev okolja, saj ne uporablja sintetičnih mineralnih gnojil in bolje skrbi za humus v tleh. Neposreden odnos kmet – kupec  pa še dodatno zmanjša okoljski odtis, saj se izognemo nepotrebni embalaži, prav tako pa je hrana zrasla le nekaj kilometrov stran od končnega potrošnika.

*

Poleg pozitivnega okoljske odtisa partnersko kmetijstvo z občutno manj uporabljene embalaže tudi krepi lokalno ekonomijo in krepi stike s primestnimi in mestnimi skupnostmi.

*
Zabojček ni le navaden nakup, temveč družinski dogodek
Prejeti zabojček s svežo solato, ki je bila pobrana zgodaj zjutraj, prvim mladim krompirčkom, ki je bil izkopan kakšen dan prej, hrustljava kolerabica z svežimi zelenimi listki, ni le brezoseben nakup v supermarketu, ampak pristni odnos s svojim pridelovalcem. Največkrat se v gospodinjska dela z velikim veseljem vklopijo tudi otroci, pomagajo na primer pri luščenju graha in z zanimanjem opazujejo, kaj okusnega bo iz njega nastalo. Ljudje na splošno poročajo o boljšem okusu zelenjave in sadja, spoznavajo manj razširjeno zelenjavo (na primer bob, sladkorni grah, okro, pastinak, topinambur,..), ki jih v običajnih trgovinah ne morejo kupiti.
Naš mali in veliki zabojček iz prve sezone.

Naši zabojčki prihajajo izpod Šmarenskih gričev Vipavske doline. Ponujamo sezonsko, svežo zelenjavo in sadje, nabrano le malo preden jo ponudimo rednim odjemalcem. Vse gojimo le na ekološki način, saj le na ta način lahko uresničujemo svoje težnje po nečem boljšem, ki nam ga  ponuja lokalno okolje. Do sedaj so zabojčki bili dosegljivi le ljubljanskim potrošnikom, sedaj pa bodo dosegljivi tudi na Goriškem.  Če vas zanima prejemati sezonski zelenjavni zabojček, nam prosim  pišite na: mojekovrt@gmail.com,ker bomo kmalu pričeli s prijavami za letošnjo sezono. 


Ni komentarjev:

Objava komentarja