Odprto pismo g. Bohancu

Ni šlo da ne bi komentirali na današnji prispevek v Sobotni prilogi... 

Eko kmetijstvo - Do okolja prijazno in ekonomsko uspešno

Odziv na članek v Sobotni prilogi, 27.11.100 od Boruta Bohanca (str. 16,17)

Z velikim zanimanjem sem prebrala celoten prispevek, ki ga je moj nekdanji profesor iz Biotehniške fakultete objavil v Sobotni prilogi, dne 27.11.2010.  Vidi se, da je gospod Bohanec dober poznavalec tako imenovanega globalnega kmetijstva velikih razsežnostih, zaveda se okoljskih problemov, ki ga je povzročilo konvencionalno kmetijstvo moderne dobe, zaveda se posledic  izdatnega  podpiranja živinorejske panoge v skupni kmetijski politiki  in pozna tudi "črne madeže"  nadzorovanega ekološkega  pridelovanja hrane. Sam vidi prihodnost kmetijstva v množični uporabi in pridelavi gensko spremenjenih rastlin in živali in dodaja, da so tisti, ki izražamo zadržek do GSO-jev (tudi  v encimih, mlečnokislinskih bakterij, kvasovk,..) dezinformirani ali celo premalo poučeni in neuki. Ko berem izsledke ameriške inštitucije Rodale Institute, ki deluje s svojimi poskusi v ekološkem kmetovanju že od leta 1947, ugotavljajo v  30-letnih poskusih, da so doseženi donosi  v konvencionalnem in ekološkem kmetovanju skoraj identični, razliki pa  so se pokazale v živosti  ali biotski aktivnosti tal in v odpornosti rastlin na sušo. Seveda sta oba kazalca pokazala v prid ekološkem kmetijstvu. Dodajajo, da je  mogoče, da se tudi tako imenovani "poškodovani sistemi" modernega kmetijstva obnašajo trajnostno, vendar le v kratkem opazovanem obdobju, kasneje pa se pojavilo problemi z kontaminirano vodo, erozijo prsti, prav tako pa je možno opaziti množične razdiralne odnose v ruralnem okolju. Rešitev v množičnem sejanju gensko spremenjenih rastlin ta inštitucija ne vidi, prej opozarja na nevarnosti s katerimi se bomo soočili v prihodnosti. Opozarjajo na nevarnosti poceni hrane, ki v resnici ni niti najmanj poceni, z uporabo GS tehnologije ali brez nje. In če povzamem že razvpitega angleškega znanstvenika dr. Pusztaija, ki je preverjal varnost gensko spremenjenih komponent v hrani; njegovi poskusi so pokazali, da so živali krmljene z gensko spremenjeno hrano imele vidne posledice: retardacija tkiv, težave pri notranjih organih, saj so celice hitreje raste, težave pri razvoju možganskega tkiva,... Neka druga študija je pokazala, da imajo čebele, ki so nabirale med na gensko spremenjeni ogrščici spremenjeno črevesno floro. Število takšnih poskusov je ogromno in ni jih moč kar takoj zavreči, zato menim, da moramo biti ne glede na trenutne krizne razmere skrajno zadržani in naj se gensko raziskovanje izvaja le v laboratorijih.

Martina Gajšek -

univ. dipl. ing. agr.