Pisani svet paradižnikov

Mešani.

Paradižniki iz krušne peči.

Pelati pripravljeni za sušenje.

Roza.

Rumen.

Oranžen.

Volovsko srce.

Črnkast.

In to je le zelo  majhen izbor paradižnikov. Paradižniki so še zeleno rumeni, skoraj beli, bakreni, rjavi, zeleno progasti in različne velikosti. Lahko so skoraj kilogramsko veliki ali češnjevo majhni, podolgovati, okrogli, hruškasti. Tudi po okusu so lahko od sladkega do kislega. 

Cortese v svoji knjigi Zelenjava - druga moč naravne hrane navaja, da je paradižnik strupena rastlina, ker vsebuje solanin, razen v zrelih plodovih. V njih pa je precej koristi. Predvsem zaradi likopena, beta karotena, drugih karotenoidov, kvercetina in drugih flavonoidov ter vitaminov je splošni antioksidant. Vsebuje skoraj dvajset rudnin, dober ducat vitaminov, med njimi tudi vitamin E. Vitamina C pa pol toliko kot limone. V njem so še fenolne kisline, zaviralci encimov, terpeni in še marsikaj.

Paradižnik na splošno razstruplja telo, izboljša kri, naredi prožnejše ožilje, znižuje krvni tlak, spodbuja prebavo in  presnovo, deluje v smeri za dejavnejša jetra, čisti sečne poti, krepi sluznico in vezivno tkivo. Sodeluje pri doseganju naravno visoke splošne telesne odpornosti. V novejšem času postaja pomemben kot močno protirakava hrana, predvsem zaradi likopena pa tudi drugih antioksidantov.  ( Vir: Dario Cortese, Zelenjava - druga moč naravne hrane.)