V knjigi od Corte
seja o zelenjavi piše, da je našim prednikom pastinak pomenim osnovno vsakodnevno hrano in je bil podobno razširjen kot repa. Z njim so krmili tudi živino, toda menda ni bilo bolj cenjenega pršuta kot tistega za katerega se je stegno odebelilo na pastinaku. Pripiše tudi, da ga je krompir izpodrinil in da ima danes pastinak posebno veljavo le še v Veliki Britaniji, kjer gredo celo tako daleč, da se zabavajo s posebnostmi kot so pastinakovo pivo, vino, žganje in pecivo.Če ga uživamo surovega, deluje razkuževalno in diuretično ter spodbuja zdravo črevesno floro. V tem primeru ga narežemo na ploščice na katere nadevamo različno zelenjavo, sir, orehe, rezine jabolk in podobno. Lahko ga tudi na drobno naribamo in polijemo s katerimkoli hladnostiskanim oljem ali poljubno polivko postrežemo kot prilogo najrazličnejšim jedem, ki jim ni tuj okus korenja ali peteršilja. (Vir: Dario Cortese- Zelenjava - Druga Moč naravne hrane)
Pastinak lahko tudi posušite in ga zmeljete v moko kot začimbo ali pa moko uporabimo kot izhodišče za kruh in peciva z dodatkom žitne moke ali tudi brez. Iz njega lahko stisnete sok (zaradi močne arome se priporoča mešanje s korenčkom ali jabolki) ali pripravite odlično jesensko - zimsko juho. Dober je tudi kuhan v sopari , začinjen z oljem in parmezanom. Užitni so tudi mladi poganjki. (Vir: Dario Cortese- Zelenjava - Druga Moč naravne hrane)
Mi smo mladi pastinak dobro oprali, malo postrgali in narezali na kolobarčke in ga popekli na oljčnem olju. Zraven paše na drobno nasekljan peteršilj, česen in olje.
P.s.: V jeseni, ko bo pastinak dozorel in ga bo dobil prvi mraz, bodo njegove korenine še slajše - takrat bomo iz njega poskusili narediti pravo vino!
Ni komentarjev:
Objavite komentar