13. avg. 2010

Okra: Ko v lokalni kuhinji zadiši po Afriki

Jed pripravila: Tina g
Foto: Peter S. in Darko P.


Prvič smo v tunel pos
adili okro ali bamijo (v ang. znana kot Ladys Fingers ali gumbo) in že je bila pri nas nekajkrat predmet manjše nejevolje. Ker se rastlina precej razraste, pod njo rastoče melone in lubenici slabše rastejo, saj jim ta ljubka rastlina jemlje sonce in svetlobo. A nam ni žal, da jo imamo pri hiši, pravzaprav mi postaja čedalje bolj všečna. Problem je samo ta, da potrebuje veliko, veliko toplote ....



Okusna omaka, ki odlič
no paše k pirinem rižu...
Ko sem okro rezala po dolgem, se iz nje pocedi lepljiva sluz. Še pred tem jo dobro opereš in čimbolj posušiš. Nato je popražiš skupaj z začimbami po lastni izbiri, kot so na primer prah rdeče paprike, kumina, korainder, čili,... Žal se sama zelo težko odpovem garam masali in kurkumi, tako da sem dodala tudi te. Čez 10 minut dodaš na rezino narezano čebulo in drobno nasekljan česen. Počakaš še nekaj minut in čisto na koncu dodaš omaki še na drobno narezan paradižnik in soliš. Počakaš še par minut in že lahko okušaš afriško- azijski pridih lokalne kuhinje.


***

O okri:
Okra je ena izmed najstarejših zelenjav, ki se uporabljajo v kuhinji. Egipčani so jo že pred 3000 letih gojili na bregovih Nila, splošno pa se sadi že več kot 4000 let. Danes je razširjena skoraj po celem svetu. V ZDA je prišla v času trgovanja s sužnji. Na Balkanski polotok pa so jo prinesli Turki. Med najpomembnejšimi državami, ki gojijo okro so dandanes Indija, Pakistan in Nigerija. Priljubljena pa je tudi v mnogih drugih državah npr. v Braziliji, Turčiji in Grčiji. (Vir: http://sl.wikipedia.org).

Sicer pa okra botanično spada med družino slezenovk (Malvaceae). Dobro prenaša sušo. Ko boste okro oprali in jo prerezali na pol, boste opazili, da vsebuje precej lepljivo tekočino. Nekateri tudi kuhane okrine liste uporabljajo za zgoščevanje različnih juh in omak.

Prehranska vrednost okre:
Mladi nedozoreli plodovi (100 g) 158 kJ/38 kcal: 2,4% beljakovin, 7,6% OH, 0,3% maščob, minerali (250 mg% kalija, 92 mg% kalcija, 50 mg% fosforja, 3 mg% natrija, 0,6 mg% železa, baker, kobalt, cink, sumpor, silicij, vanadij), vitamini (provitamin A, B in C), sluzi, eterična olja, celuloza, pektin; nič holesterola. (Vir: http://sl.wikipedia.org).


1 komentar:

  1. okra je fantastična, tako da upam, da jo boste kljub nevšečnostim gojili in prodajali :)

    OdgovoriIzbriši