...in ogledovali smo si okoliške hribe, pili vodo iz starega vodnjaka, šli na njive s solato, komarčkom, kolerabic,... Fižol je mogoče nekatere presenetil, saj smo uporabili hmeljarsko tehnologijo in ga na vrvico iz jute kar privezali. V rastlinjaku se že debelijo prve rdeče redkvice, pridno rastejo raznobarvni paradižniki, paprike in jajčevci (tudi beli). Vmes so seveda tudi grede poraščene s plevelom, predvsem muhvičem, ki še čakajo, da jih kdo okoplje.
Mladega česna in čebule je kar precej in kmalju bosta v vaših zabojčkih. Nekateri so se prvič spoznali z bobom. Ima že nastavljene dolge, mesnate zelene stroke, ki prav tako čaka na pridne gospodinje. Grah bo potreboval še kakšen teden ali dva in po domovih bo zadišalo po odlični, grahovi juhi. Nato smo se povzeli nakreber in med vinogradi opazili mladi nasad češenj. Ja, rastejo, a da bodo na njih češnje, bo preteklo še najmanj tri leta, v polni rodnosti pa bodo šele čez šest let. Tudi čebelice v "kištah" smo opazili, pod njimi pa že zrele češnje. In jih tudi okušali .....In pot navzdol med vinogradi nas je vodila do enega specifičnega. In opazili, da ima liste rahlo umazane. Aaaa, na srečo ni nič hudega. Le poškropili so ga s kislimi glinami za boljšo odpornost. Izvedeli da se vino ne naredi samo, da je potrebno v vinogradu prebiti kar nekaj časa. Spomladi obrezovanje, pa vezanje, potem je potrebno pomendat brste, pa spet vezati, čistiti "podrast" in tako naprej... In nazadnje hram - tam smo degustirali namaze na domačem pirinem kruhku, poskusili zavitek iz blitve, spet jedli češnje, sir, pili grozdni sok, nekateri pa vino.
Počasi smo se razšli v upanju, da bomo vsi zadovoljni s sezono.
Ni komentarjev:
Objavite komentar