Tina napisala nekaj o nas in kaj počnemo ....
Sezona
sajenja in presajanja je pred vrati, čeprav pri nas veliko sejemo in presajamo tudi v
poletnem in jesenskem času. Ker naša
družinica živi le od tega koliko zelenjave zraste (nekaj imamo tudi sadja), migamo kar ves čas.
Da smo podaljšali rastno sezono, smo
se združili skupaj s sosedi in si umislili še en velik rastlinjak, kjer bodo rastli paradižniki, lubenice, melone in še kaj, v načrtu za jesen pa je še en manjši, lesen,
ki bo namenjen predvsem zimski listnati zelenjavi. Predvsem po tem sem razlikujemo
od vrtičkarjev, ki pozimi v glavnem
počivajo in pričnejo o novi sezoni razmišljati šele, ko jutranjega žvrgolenja ne moreš več preslišat in ko bundo zamenja
vetrovka.
Razlikujemo
se tudi od branjevk in kmetij, ki prodajajo na stojnicah v mestnih središčih.
Čeprav tudi tam stranke rade zbirajo med raznolikostjo,
pa je pri nas, ko imamo redne tedenske stranke, to še posebej izstopajoče. Čez
celotno sezono smo našteli skoraj 50 različnih vrst zelenjave, sort pa ne
štejemo več. Pri nas kvantiteta niti ni tako pomembna, več raznolikost in
seveda kvaliteta pridelanega. Če kaj ni po željah naših strank, nam to kaj
hitro povedo in prav je tako.
Največ
preglavic pa nam dela časovni okvir
pobiranja. Skoraj nikoli se ne ujame z načrtovanim, saj ima na to največji
vpliv vreme oz. dinamika rasti. Tako se velikokrat zgodi, da imaš kakšen teden
ali dva nazaj le še majhne glave solate, potem pa kar naenkrat vse hkrati
dozorijo, kljub temu, da si jih sadil v različnih terminih. Ja, zato si tako želimo, da nas naši odjemalci
poskušajo razumeti in da dihajo z ritmom
naših rastlin. Ko nakupuješ zelenjavo v trgovini, o teh stvareh ne
razmišljaš, saj tudi ne poznaš ne pridelovalca, ne njegovega posestva, kaj šele
da bi vedel ozadja pridelanega. V najboljšem primeru veš državo porekla in kakovostni
razred.
Najlepše v
ekološkem kmetijstvu pa je, da je kar precej zaščitnih sredstev, ki jih uporabljamo
v vsakdanjem življenju. Še vedno me najbolj fascinirajo moč različnih alg. Jemo alge in škropimo z njimi. Res, da v
različnih oblikah, a vseeno… Super zadeva za krepitev rastlin. Isto velja za ekstrakt drevesa neema, ki sicer ne
raste pri nas. V ekoloških trgovinah ali na policah s super hrano najdemo njegove
posušene liste ali olje sadeža, ki ima izjemne učinke na naš organizem. Mi
uporabljamo neemovo olje za preganjanje
vseh vrst nezaželenih žuželk na naši zelenjavi. In še en biser ekološkega
kmetijstva. Ko ti zmanjka čistilnega sredstva za kožo, vprašam Petra, kam je
dal žakelj gline kaolin. Naredim si
odlično masko za obraz, Peter pa z njo posipa zelenjavo, da jo ne napade
bolhač.
Letos bomo prvič
posejali tudi dalmatinskega bolhača
- rastlino, ki spada v skupino krizantem
in jo nekateri gojijo za okrasno cvetje,
mi pa bomo poskušali narediti sredstvo proti žuželkam. Cvetne glavice bolhača
vsebujejo piretrin in cinerin, ki deluje kot naravni insekticid in je potrebno
z njim ravnati enako previdno kot s sintetičnimi sredstvi. Pa naj še kdo reče,
da v naravi ne najdemo dovolj moči, da bi si z njo pomagali pri pridelavi hrane.
Ni komentarjev:
Objavite komentar