Avtor: Anja Horvat Jeromel
Vse se začne pri nas samih. To potrjuje tudi naša izkušnja. Nekega lepega dne smo se preprosto prebudili. Kaj se je v resnici prebudilo? Naša zavest. Kako je prišlo do tega? Naši družini se je priključil dojenček z alergijo na mleko in mlečne izdelke. Danes, ko se je moj pogled na zdravo prehranjevanje spremenil, se mi ne zdi to nič takega, takrat pa sem se pošteno zjokala, ko sem izvedela. Nisem si mogla predstavljati, kako mu bom sploh pripravila kakšen obrok, saj večina jedi vsebuje kravje mleko oz. njegove izdelke; in kaj to pomeni za naše družinske obroke. A ker me moja raziskovalna žilica v življenju ves čas usmerja k odkrivanju novega znanja, sem se zakopala v gore knjig na temo zdravega načina življenja, zdravega prehranjevanja. Končni povzetek oziroma skupni imenovalec vse preštudirane literature je bil, da je naša največja naložba, da si privoščimo čim več svežega lokalnega ekološkega sadja in zelenjave. A kje ga nabaviti? Komu zaupati? Ali kupovati na tržnici ali v trgovskih centrih? Ali je bolje kupovati lokalno domačo hrano, čeprav ni ekološka, ali je bolje kupovati uvoženo ekološko?
Domača ekološka zelenjava in usklajenost z naravnimi cikli
Postopno se je začel naš fokus vse bolj preusmerjati na domačo, lokalno, sezonsko hrano. Začeli smo jo neizmerno ceniti in se zavedati, da je najboljša možna hrana tako za naše telo kot za naš planet. Hkrati pa se je porodila tudi želja, da bi se bolj povezali z naravo in naravnimi cikli, pravzaprav, da bi jih začeli bolj upoštevati (z njimi smo že tako povezani, pa če to hočemo ali ne). Če za nameček še delujemo v skladu z njimi, se nam le še obrestuje. Glede na informacije o aktualni politično-gospodarski situaciji, ki jih že nekaj časa spremljamo v medijih, nam je postalo tudi jasno, da je edina rešitev za veselo in zdravo življenje s kakovostno hrano le oživitev lokalne samooskrbe.
»Najbolje bi bilo imeti svoj vrt,« me je prešinilo nekje v ozadju. Sicer mi ideja sploh ni zdela slaba. Ampak, da bi jaz pridelovala! Ta del mi nekako ni šel v račun, saj nimam izkušenj, znanja niti časa. Ob tem sem še ugotovila, da se je izgubilo ogromno znanja o naravnih načinih preživetja (pridelava hrane, priprava zdrave hrane, zdravljenja, preprostih ročnih spretnostih, naši povezanosti z naravo in njenimi cikli, povezava z našo duhovnostjo) in lastnih virov do svoje hrane, ki so ključni za naše preživetje. Torej težke čase ali recesijo bomo preživeli lahko le, če imamo hrano oz. kontakte s kmetijami.
Ko je učenec pripravljen, pride učitelj k njemu
In kot pravi pregovor: ko je učenec pripravljen, pride učitelj k njemu, tako je tudi meni vesolje ob pravem trenutku poslalo informacijo o partnerskem kmetijstvu. V tistem času smo namreč vzpostavljali vse več kontaktov z ekipo ekovasi, permakulture, ekološkimi kmetijami, ekološkimi iniciativami, skratka z vsemi, s katerimi nas je povezovala ljubezen do prvinskega in naravnega. In tako smo naleteli tudi na Ekološko kmetijo Studen, ki je bila prva v Sloveniji, ki je vpeljala ta sistem in tako začela sodelovati s svojimi prvimi odjemalci. Seveda smo se takoj pozanimali, če je še kaj prostih mest, in se priključili.
Tesnejša povezava mesta s podeželjem
Naš projekt Ekologičen pa je že leto pred tem prek spletnega portala in predavanj začel z ozaveščanjem ljudi v smeri sonaravnega načina življenja. Naše poslanstvo smo videli v povezovanju in ohranjanju naravnega ravnovesja služiti človeštvu, zato ni bilo presenetljivo, da smo v partnerskem kmetijstvu takoj prepoznali pozitivne učinke za vse strani. Nenazadnje smo imeli tudi ogromno mestnih prijateljev, za katere smo vedeli, da bodo prav tako slej ko prej prišli do tega spoznanja, če že niso. Ker smo tudi sami na poti svoje rasti v vseh pogledih in transformacije na bolje (ki seveda še traja), dobili veliko izkušenj, hkrati pa smo dobivali vse več podobnih vprašanj od naših znancev, smo želeli tudi te deliti. Na drugi strani smo prepoznali svoje talente, da smo zelo dobri v komunikaciji, zato smo svoja znanja in izkušnje želeli deliti tudi s kmeti. Izkušnje iz prakse so pokazale, da večina kmetov nima časa, spretnosti ali želje, da bi se ukvarjali s komunikacijo in nabiranjem novih odjemalcev, zato bi jim prav prišla naša pomoč, saj smo ravno na tem področju domači in usposobljeni ter imamo preko portala Ekologičen (www.ekologicen.si) že veliko bazo sorodno mislečih članov, ki si želijo imeti vpliv tudi na to, kaj bodo jedli.
Brevkina svežina pionir na področju partnerskega kmetijstva
Svojo energijo smo želeli usmeriti koristno, povezati obe strani ter narediti nekaj dobrega, kjer bodo imele vse strani korist od tega, prav tako tudi naš planet. Nismo želeli biti v vlogi posrednika, le postaviti spletno platformo, ki bi pomagala projektu, da se hitreje razširi in zaživi. Brevkina svežina (Ekološka kmetija Studen) je takrat ravno vpeljala partnersko kmetijstvo in tak model smo želeli razširiti na čim več zainteresiranih kmetij. Tina in Peter iz Brevkine svežine, sta širokosrčno pristala na to, da bosta svoje izkušnje nesebično delila tudi z ostalimi. Tako je nastala platforma Partnersko kmetijstvo (www.partnerskokmetijstvo.si), ki smo jo založili s številnimi informacijami za kmete in potrošnike. Prek platforme pa so se povezale tudi različne ekološke kmetije, ki tak način kmetovanja že prakticirajo in so lahko med sabo prelile svoje izkušnje. Mi pa jim dodatno pomagamo tudi s pripravo začetne dokumentacije.
Vse več potrošnikov in kmetij povezuje tedenski zabojček zelenjave in sadja
Projektu se je takoj priključila tudi ekološka kmetija Porta iz Kranja. Sledili sta še ekološka kmetija Romane Rejc iz Koštabone nad Koprom in Ekološka kmetija Zahojnik iz Vranskega. Letos bo začela tudi ekološka kmetija Šelar iz Grabrovca pri Metliki. V letu 2010 se je začela tudi sorodna pobuda na Štajerskem v okviru društva Echo, s katero tudi sodelujemo in jim usmerjamo stranke, ki so na tistem koncu. Vsako leto nas kontaktira vedno več novih kmetij, ki jih zanima, da bi se v partnersko kmetijstvo priključile v prihodnjih sezonah. Številne kmetije se z večjim pogumom preusmerjajo v ekološke, saj jim partnersko kmetijstvo daje zagotovilo za financiranje svoje pridelave, kar jim omogoča tudi socialno varnost. Prav tako se zanima vse več potrošnikov po vsej Sloveniji, ki bi se želeli povezati z lokalnimi kmetijami in prevzemati svoj zabojček na različnih območjih Slovenije. V največje veselje nam je opazovati, kako se projekt in podobne pobude širijo po vsej Sloveniji.
Projekt Partnersko kmetijstvo je vsekakor uspešen tudi zato, ker ga sami tudi živimo. V okviru Zavoda Ekologičen je nastal vzporedno z našim spremenjenim načinom življenja, prehranjevanja, miselnosti, spoznanja samega sebe. Zato zdaj razumem, da lahko zaman čakamo na rešitelja, ki se bo pojavil in ta svet spremenil na bolje ter nas popeljal v sanjsko življenje. Le mi sami se lahko spremenimo in se zavestno odločamo, kakšne pobude in ljudi bomo podpirali in komu bomo namenili svojo energijo – tako v obliki denarja kot časa. Takšen svet bomo ustvarili. Ali kot se glasi stara indijanska prerokba: šele, ko bo zastrupljena zadnja reka; šele, ko bo posekano zadnje drevo; šele, ko bo ujeta zadnja riba; šele potem boste ugotovili, da denarja ni mogoče jesti.
Anja Horvat Jeromel je soustanoviteljica Zavoda Ekologičen in projekta Partnersko kmetijstvo.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar