Je ekološko kmetijstvo res nazadnjaško?

Vir: Nedelo, 5.6. Izjava Petra Rasporja o ekološkem kmetijstvu

Najin komentar na prispevek "Premalo znanja, preveč strahov", Nedelo, 5.6.2011: 

Tudi konvencionalna palica ima dva konca. Navidezna varnost prikriva stranske učinke fitofarmacevtsih sredstev, ki so plod modernega kmetovanja iz 60 let, ko so morali porabiti preostale bojne strupe iz druge svetovne vojne. Večina takratnih, »modernih« sredstev je že dolgo prepovedana. A to prakso, ki bazira na povojnih spoznanjih,  imajo nekateri dr-ji še vedno za moderno in edino tisto pravo, o kateri se v najplivnejših krogih splača resno debatirati. 

Ideja ekološkega kmetijstva je  po svoje stara, nikakor pa  ne moremo govoriti o srednjeveški tehnologiji. V ekološkem kmetijstvu se res prepleta stara, pra- ideologija, a  tehnologija za pridelavo ekoloških izdelkov  je vse prej  kot nazadnjaška. Ekološki kmetje poskušamo uporabljati najnovejše izsledke priznanih raziskovalnih ustanov, ki pa so na žalost večinoma v zasebni lasti in jih financirajo kmetje sami. Žal takšna inštitucija v Sloveniji ne obstaja, zato smo kmetje samouki in smo primorani znanje iskati v tujini  (Rodale Institute, Fibl International, Fibl Swiss). 

Če bi bili določeni  ljudje bolj odprti za nova dognanja, ekološko kmetijstvo ne bi bila alternativna pot, temveč mainstream ali vsaj osnova za dobro kmetijsko prakso. In zanimivo, največja mednarodna raziskava o oceni vplivov različnih kmetijskih praks  (IAASTD - The International Assessment of Agricultural Science and Technology for Development ) je pokazala, da lahko ekološko kmetijstvo nahrani celotno Afriko, brez uporabe genske tehnologije.

Še več, moderne eko prakse dajo po večini enak (v nekaterih primerih celo višji) hektarski donos. Torej ni nobene potrebe po žrtvovanju trajnostne oskrbe z živili, da bi imeli le ekološka polja.